PRVI UČITELJSKI OBLIKOVALSKI TIM (»TEACHER DESIGN TEAM«): OSNOVNA ŠOLA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU

Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju se nahaja v predmestju drugega največjega slovenskega mesta Maribor in ima štiri enote: matično šolo v kraju Miklavž na Dravskem polju, podružnično šolo v kraju Dobrovce, ter vzgojno-varstveno enoto (vrtec) v kraju Miklavž na Dravskem polju ter podružnico vzgojno-varstvene enote v kraju Dobrovce.

V šolskem letu 2017/18 je matično šolo in podružnično šolo skupaj obiskovalo 655 učencev, starih od 6 do 15 let. Osnovnošolski program pa je na šoli izvajalo 54 pedagoških delavcev.

Šola učencem ponuja širok nabor različnih obveznih ter dodatnih in obšolskih dejavnosti v obliki dopolnilnega in dodatnega pouka, različnih interesnih dejavnosti, razširjenega programa, izvaja tudi podaljšano bivanje ter jutranjo varstvo. Izvajajo pa tudi posebne delavnice za nadarjene učence. Hkrati šola v sodelovanju s fakultetami deluje tudi kot hospitacijska šola za bodoče učitelje.

V redno osnovno šolo so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami. V to heterogeno skupino otrok sodijo učenci z različnimi primanjkljaji, ovirami in motnjami. Za te učence šola ponuja dodatno strokovno pomoč, ki jo izvajajo defektologinja, pedagoginje, logopedinji in učitelji. V šolskem letu 2017/18 je v šolo vključenih 33 učencev z odločbo o usmeritvi. Vključeni so učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z govorno-jezikovnimi motnjami, dolgotrajno bolni učenci, gibalno ovirani učenci, slabovidni učenci ter učenci z avtističnimi in s čustvenimi motnjami. Za vsakega učenca s posebnimi potrebami strokovna skupina na šoli oblikuje, spremlja in evalvira individualizirani vzgojno-izobraževalni program.

Na šoli si prizadevajo vzpostaviti optimalno učno okolje za vsakega posameznega učenca. Spodbujati in ohranjati učenčevo motivacijo za učenje, omogočati raznolike učne priložnosti, razvijati strategije samostojnega, kritičnega mišljenja ter bivanja v skupnosti. Poudarjajo pomen projektnega učnega dela ter aktivnega učenja, kjer učitelji postanejo vodniki, mentorji in posredovalci. Spodbujajo inovativne in ustvarjalne pristope pri delu z učenci, starši in sodelavci, uporabo sodobnih komunikacijsko-informativnih sredstev ter individualizacijo in diferenciacijo vzgojno-izobraževalnega dela.

Šola je na splošno tehnološko dobro opremljena, z močnim wi-fijem, interaktivnimi tablami, projektorji ter sodobno računalniško učilnico. Kljub temu pa je bilo na šoli do pred kratkim na voljo le 5 tablic. Zato so si učitelji višjih razredov, ki so želeli uporabiti tablice pri pouku, pomagali z uporabo pametnih telefonov oz. tablic učencev (BYOD sistem). Toda šola je prišla v navzkrižje interesov s starši učencev, ki idejo o uporabi pametnih telefonov učencev med poukom niso podprli. V šolskem letu 2017/18 so nato na šoli dodatno pridobili še 10 novih tablic. Tako imajo sedaj skupaj na voljo 15 tablic,, kar pa še vedno ni dovolj za šolo z več kot 500 učenci, saj učitelji težko najdejo proste termine za uporabo tablic v svojih razredih. 15 tablic pa prav tako ne omogoča izvajanje individualnih nalog v razredih s 24 učenci.

DELO V UČITELJSKEM OBLIKOVALSKEM TIMU (TDT)

V šolskem letu 2017/18 smo na šoli sestavili 3 učiteljske oblikovalske timae (Teacher design teams – TDT).

Na prvem srečanju je tim analiziral izzive, s katerimi se učitelji naravoslovja srečujejo pri svojem delu v šoli. Učitelja sta ugotavljala, da je še posebej pri naravoslovnih predmetih zelo pomembno sodelovanje pri pouku in sprotno delo učencev. Ugotavljala sta namreč slabšanje učnega uspeha pri učencih, ki ne opravljajo domačih nalog, ki se ne udeležujejo dopolnilnega pouka, ter učencih, ki se učijo kampanjsko. Hkrati sta ugotavljala, da so učenci premalo samostojni pri svojem delu in nimajo razvitih sposobnosti kritičnega mišljenja, zaradi česar so tudi manj učinkoviti pri samem učenju.

Tim si je tako zadal naslednje cilje:

• izboljšanje motivacije vseh učencev za sodelovanje pri pouku,
• spodbujanje sprotnega dela vseh učencev,
• spodbujanje samostojnosti in kritičnega mišljenja učencev ter posledično učinkovitosti učenja.

S pomočjo metod oblikovalskega razmišljanja in ADDIE modela je tim razvil različne rešitve na zastavljen izziv, ki sta jih kasneje učitelja tudi stestirala v razredu.

Učiteljica matematike Helena Jus Silić je v preteklosti tablice uporabljala zgolj pri izbirnem predmetu Matematična delavnica z že vnaprej razvitimi matematičnimi aplikacijami za popestritev ur. V teh delavnicah sodelujejo predvsem učenci, ki jih matematika zanima. Pri rednem pouku matematike pa tablic še ni uporabljala. Pri oblikovanju rešitve na zastavljen izziv je izhajala iz dejstva, da je za velik del učencev učenje in pouk matematike, sploh kadar gre za utrjevanje snovi, nezanimiv oz. dolgočasen. Zato se je odločila utrjevanje snovi pri matematiki narediti bolj zabavno, s čemer je želela vplivati na večje zanimanje učencev za učenje matematike in njihovo aktivno sodelovanje pri utrjevanju snovi.

Učiteljica je tako izvedla šolsko uro s tablicami v osmem razredu s 15 učenci, kjer so učenci utrjevali snov Pitagorovega izreka. V tem razredu so namreč učenci še posebej nepripravljeni za delo. ,,Učenci znajo biti moteči, če jih ne motiviraš. Razen določenih posameznikov, delo med poukom jemljejo ležerno. Z uporabo tablic sem želela ugotoviti, ali lahko spremenim njihov odnos do učenja matematike,'' pove učiteljica.

Učiteljica je šolsko uro zasnovala v obliki igrifikacije. Učencem je pripravila lov za zakladom s pomočjo QR kod in postaj v razredu.

Ura se je izkazala za zelo uspešno. ,,Učenci so delali celo uro aktivno od prvega do zadnjega. Če bi dobili enake naloge za reševati na delovnem listu oz. bi te reševali na tablo, bi najbrž bilo zelo podobno, kot je sicer pri učnih urah. Tako pa so vsi učenci, tako šibki kot močni, aktivno sodelovali in bili motivirani za delo. Takšno delo jih je kar vleklo naprej.''

Ura je bila zasnovana tako, da so učenci v dvojicah morali pravilno izračunati Pitagorov izrek. V primeru prailnega izračuna, jih je rezultat pripeljal do nove postaje in nove QR kode z novim izzivom oz. računom. Če rezultat ni bil pravilen, so se morali vrniti nazaj in ugotoviti pravilni rezultat.

Helena Jus Silić dodaja: ,,Učenci bi pri klasičnem načinu dela v razredu hitreje odnehali, igra in uporaba tablic pa sta jih motivirali, da so vztrajali in se še bolj potrudili.''

Delo v obliki lova za zakladom s QR kodami je sicer vsakdanjo in obvezno učno snov popestrilo in motiviralo učence, da so tudi ob težji nalogi prišli do pravilnega rezultata, saj jih je želja po skeniranju nove QR kode vodila naprej. Učiteljica pa dodaja:,,Še bolj zanimivo pri tej uri bi bilo, da bi učence na koncu ure res čakala nagrada -kot v primeru pravega lova za zakladom. To bom zagotovo preizkusila v naslednjem šolskem letu.«

Učitelj tehnike in tehnologije Rok Ozmec pa se je pri oblikovanju svoje rešitve osredotočil predvsem na izboljšanje sprotnega dela učencev, hkrati s spodbujanjem samostojnosti in kritičnega mišljenja učencev. Odločil se je povezati praktično delo pri pouku tehnike s sprotnim, samostojnim delom doma in učenjem teorije. Učenci namreč večinoma radi izdelujejo različne izdelke pri pouku tehnike, ne zanima jih pa teorija, četudi je neposredno povezana s procesom izdelovanja posameznih izdelkov.

V razredih, kjer poučuje tehniko in tehnologijo (od 6. do 8. razreda), je tako za učence pripravil različne naloge, povezane z delom pri pouku, ki pa so jih učenci pripravili doma.

V šestem razredu so na primer učenci pri pouku izdelovali izdelke iz lesa, potem pa so doma s pomočjo aplikacije Sutori pripravili natančen opis postopka izdelave posameznega izdelka, od priprave samega načrta do izdelave končnega izdelka.

Učenci so tako med samo izdelavo izdelkov iz lesa v razredu, poslikali vse faze izdelave izdelkov, in nato doma pripravili še natančen opis postopka s prikazom posameznih faz izdelave izdelka v aplikaciji Sutori, ki omogoča prikaz različnih elementov na časovni premici. Prikaz postopka izdelave iz Sutori aplikacije so nato učenci naložili še na Padlet zid, kjer so imeli pregled nad nalogami vseh sošolcev in možnost medsebojnega komentiranja.

V osmem razredu, kjer so utrjevali snov papirna gradiva, pa so učenci za domačo nalogo z aplikacijo Sutori samostojno oblikovali in izdelali kviz v povezavi s snovjo. Kviz so nato prav tako objavili na Padlet zid, kjer so ga lahko drugi učenci rešili oz. komentirali.

Učitelj pove, da tovrstno delo zagotovo spodbuja učence k sprotnemu delu in tudi večjemu sodelovanju pri samem pouku. Hkrati pa poudari, »da se lahko tudi sami učitelji marsikaj naučimo od učencev, ki so pri takšnem doma pokazali veliko spretnost in samostojnost.«