Pedagoški načela

1 Splošna načela diferenciacije

1.1 Diferenciacija bi morala biti proaktivni proces poučevanja.
1.2 Za uspešno diferenciacijo je potrebna vključitev številnih interesnih skupin.
1.3 Usmerjenost k učencu in zavedanje o razlikah med učenci v skupini pomembno vplivata na doseganje inkluzije vseh učencev.
1.4 Pri diferenciaciji je od kvantitete veliko pomembnejša kvaliteta.
1.5 Diferenciacija zagotavlja številne pristope k vsebini, učnemu procesu in produktu.
1.6 Diferenciacija ni statičen, ampak organski, dinamičen proces .

2 Načela vsebinske (tematske) diferenciacije

2.1. Učitelji naj bi uporabljali raznolika učna gradiva.
2.2. Učna gradiva naj bodo avtentična in smiselno zastavljena .
2.3. Učitelji naj razmislijo o uporabi učnih gradiv, ki jih za učence pripravijo drugi učenci.
2.4. Učitelji v pouk lahko vključilo različne možnosti, s katerimi poglobijo in razširijo učne vsebine.

3 Načela procesne diferenciacije

3.1. Učitelji si lahko zastavijo visoka pričakovanja, od učencev pričakujejo veliko vloženega truda in učencem pomagajo, ko je to potrebno.
3.2. Za pripravljanje in uporabo diferenciranih nalog pri pouku je pomemben učiteljev odnos do poučevanja.
3.3. Učitelj naj bi bil naklonjen medvrstniškemu učenju.
3.4. Naključno se lahko uporabljajo različne tehnike razvrščanja učencev po skupinah, in sicer glede na zanimanja, divergentno ali konvergentno.
3.5. Poslužujte se raznovrstnih načinov poučevanja, skladno z grupirnimi strategijami in učnimi cilji.
3.6. Učitelji naj bi učencem zagotavljali različna učna okolja: šolsko okolje in razred, resnična učna okolja in virtualna učna okolja.
3.7. Ocenjevanje naj bi izhajalo iz napredka učencev.
3.8. Učence bi bilo potrebno spodbujati k medvrstniškemu vrednotenju .
3.9. Učencem skušajte ponuditi hitre in konkretne povratne informacije, pri čemer uporabljajte IKT - orodja.

4 Načela produktne diferenciacije

4.1. Poleg tradicionalnih načinov vpeljite tudi alternativne oblike vrednotenja , ki bodo prinesle večjo prilagoditev potrebam, razlikam in spremembah pri posameznikih.
4.2. Učence skušajte pripraviti do tega, da bodo uporabljali višje miselne procese.
4.3. Uporabljajte ocenjevalne lestvice z jasno opisanimi kriteriji, ki jih učenci morajo dosegati .
4.4. Učitelji naj bodo odprti za različne možne rešitve in s tem učencem pomagajo, da se bodo znali bolje izraziti ter se bodo tako približali učencem različnih značajev, potreb, sposobnosti in interesov.
4.5. Učitelji naj učne rezultate določajo s sumativnim vrednotenjem znanja.
4.6. Učitelji naj spremljajo napredek učencev in dajejo učencem povratno informacijo v okviru formativnega spremljanja napredka učenca.
4.7. Učencem naj bo zagotovljeno gradivo kot podpora pri uspešni pripravi izdelkov.

5 Načela diferenciacije na podlagi značilnosti učenca

5.1. Poskusite si zastaviti visoka pričakovanja do učencev in verjemite v dosežke učencev.
5.2. Učencem postavljajte izzive in pripravite učna gradiva različnih težavnostnih stopenj, ki bodo učencem v izziv.
5.3. V proces diferenciacije vključite učence; npr. v obliki izbiranja skupin.
5.4. Redno spremljanje in vrednotenje učenčevega napredka je pomembno za uvid v učenčevo pripravljenost, zanimanja in metakognitivne sposobnosti.
5.5. Zavedajte se razlik med učenci glede na njihove posebne potrebe, spol, kulturne značilnosti jezikovne izbire, močna in šibka področja, samozavest, samozavedanje ; samoučinkovitost. (inkluzija)
5.6. Učni stili niso najprimernejši način za diferenciacijo učencev, saj tako učenci niso motivirani za uporabo različnih načinov učenja, kar posledično ne vodi do višjih učnih rezultatov.
5.7. Poskusite izkoristiti prednosti dosegljivosti IKT - pripomočkov za preprosto in hitro (samo)evalvacijo učencev