DRUGI UČITELJSKI OBLIKOVALSKI TIM (»TEACHER DESIGN TEAM«): OSNOVNA ŠOLA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU

Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju se nahaja v predmestju drugega največjega slovenskega mesta Maribor in ima štiri enote: matično šolo v kraju Miklavž na Dravskem polju, podružnično šolo v kraju Dobrovce, ter vzgojno-varstveno enoto (vrtec) v kraju Miklavž na Dravskem polju ter podružnico vzgojno-varstvene enote v kraju Dobrovce.

V šolskem letu 2017/18 je matično šolo in podružnično šolo skupaj obiskovalo 655 učencev, starih od 6 do 15 let. Osnovnošolski program pa je na šoli izvajalo 54 pedagoških delavcev.

 

Šola učencem ponuja širok nabor različnih obveznih ter dodatnih in obšolskih dejavnosti v obliki dopolnilnega in dodatnega pouka, različnih interesnih dejavnosti, razširjenega programa, izvaja tudi podaljšano bivanje ter jutranjo varstvo. Izvajajo pa tudi posebne delavnice za nadarjene učence. Hkrati šola v sodelovanju s fakultetami deluje tudi kot hospitacijska šola za bodoče učitelje.

 

V redno osnovno šolo so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami. V to heterogeno skupino otrok sodijo učenci z različnimi primanjkljaji, ovirami in motnjami. Za te učence šola ponuja dodatno strokovno pomoč, ki jo izvajajo defektologinja, pedagoginje, logopedinji in učitelji. V šolskem letu 2017/18 je v šolo vključenih 33 učencev z odločbo o usmeritvi. Vključeni so učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, z govorno-jezikovnimi motnjami, dolgotrajno bolni učenci, gibalno ovirani učenci, slabovidni učenci ter učenci z avtističnimi in s čustvenimi motnjami. Za vsakega učenca s posebnimi potrebami strokovna skupina na šoli oblikuje, spremlja in evalvira individualizirani vzgojno-izobraževalni program.

 

Na šoli si prizadevajo vzpostaviti optimalno učno okolje za vsakega posameznega učenca. Spodbujati in ohranjati učenčevo motivacijo za učenje, omogočati raznolike učne priložnosti, razvijati strategije samostojnega, kritičnega mišljenja ter bivanja v skupnosti. Poudarjajo pomen projektnega učnega dela ter aktivnega učenja, kjer učitelji postanejo vodniki, mentorji in posredovalci. Spodbujajo inovativne in ustvarjalne pristope pri delu z učenci, starši in sodelavci, uporabo sodobnih komunikacijsko-informativnih sredstev ter individualizacijo in diferenciacijo vzgojno-izobraževalnega dela.

 

Šola je na splošno tehnološko dobro opremljena, z močnim wi-fijem, interaktivnimi tablami, projektorji ter sodobno računalniško učilnico. Kljub temu pa je bilo na šoli do pred kratkim na voljo le 5 tablic. Zato so si učitelji višjih razredov, ki so želeli uporabiti tablice pri pouku, pomagali z uporabo pametnih telefonov oz. tablic učencev (BYOD sistem). Toda šola je prišla v navzkrižje interesov s starši učencev, ki idejo o uporabi pametnih telefonov učencev med poukom niso podprli. V šolskem letu 2017/18 so nato na šoli dodatno pridobili še 10 novih tablic. Tako imajo sedaj skupaj na voljo 15 tablic,, kar pa še vedno ni dovolj za šolo z več kot 500 učenci, saj učitelji težko najdejo proste termine za uporabo tablic v svojih razredih. 15 tablic pa prav tako ne omogoča izvajanje individualnih nalog v razredih s 24 učenci.

 

DELO V UČITELJSKEM OBLIKOVALSKEM TIMU (TDT)

V šolskem letu 2017/18 smo na šoli sestavili 3 učiteljske oblikovalske time (Teacher design teams – TDT).

Drugi učiteljski oblikovalski tim so sestavljali: dve učiteljici angleščine, učiteljica slovenščine, študentka angleščine in predstavnik INUK inštituta. Tim se je sestajal 1 krat na mesec.

 

Na prvem srečanju je tim analiziral izzive, s katerimi se učiteljice srečujejo pri pouku. Ugotavljale so, da imajo učenci zelo slabo razvite komunikacijske sposobnosti, da imajo težave pri ubesedenju svojih misli, tako v vsakdanjem življenju kot pri javnih nastopih, ter tako posledično tudi ne znajo dobro sodelovati. Hkrati pa je učni program usmerjen predvsem v pridobivanje teoretičnih znanj, manj pa v pridobivanje praktičnih govornih izkušenj. Pri govornih nastopih imajo nekateri učenci zaradi premalo izkušenj tudi res veliko tremo, nekatere pa je strah pred napakami oz. slabo oceno. Dodatno težavo posameznim učencem predstavlja tudi slabo predznanje domačega ali tujega jezika. Hkrati pa so učiteljice ugotavljale, da imajo učenci tudi težave z osebnim stikom, katerega se izogibajo, ter da se veliko lažje izražajo s pomočjo različnih IKT pripomočkov, saj je takšna komunikacija manj osebna.

 

Tako si je tim zadal naslednje cilje:

• postopno izboljšanje govornih sposobnosti učencev, tako v vsakdanjem komuniciranju kot pri govornih nastopih s pomočjo IKT,
• povezati teorijo (slovnico) z uporabo le-te v govornem sporočanju in omogočiti učencem več priložnosti za vajo enogovornega in večgovornega sporočanja pri urah slovenščine in agleščine,
• izboljšati sodelovanje med učenci.

Učiteljice so želele izboljšati splošno retoriko pri vseh učencih tako pri enogovornem kot tudi večgovornem sporočanju. Želele so doseči celostno izboljšanje govornih sposobnosti, ki zajema izboljšanje besedišča, stavčne strukture, izgovorjave, nebesedne podpore, osnovnih komunikacijskih strategij, upoštevanje pravil medkulturnega sporočanja ter doseči tekoč in spontan govor.

V okviru TDT so učiteljice tako razvile več različnih rešitev. Učiteljica angleščine Špela Mesarič, ki je pred tem tablice pri pouku uporabljala le-za raziskovanje in iskanje različnih virov na spletu, se je osredotočila predvsem na izboljšanje govornih nastopov učencev s pomočjo IKT.

 

Učiteljica se je odločila, da učencem osmih razredov, ki so imeli po letnem načrtu predviden govorni nastop, po želji omogoči izvedbo nastopa ob interaktivni predstavitvi. Učenci, ki so želeli, so tako lahko doma samostojno ali v dvojicah pripravili interaktivno predstavitev s pomočjo aplikacij Piccollage in Thinglink. Na spletu so poiskali fotografije, po potrebi naredili kolaž iz fotografij s pomočjo Piccolage aplikacije, ter nato v aplikaciji Thinglink kolažu oz. fotografiji dodali različne multimedijske elemente, od dodatnih fotografij, lastnih in tujih video ter audio posnetkov do različnih besedilnih opisov.

 

Tema govornega nastopa je bila Moje sanjsko mesto in je sledila učni enoti v učbeniku, predstavitev pa je morala vključevati usvojeno besedišče iz te učne enote.

 

Predhodna priprava interaktivne predstavitve je učencem pomagala pri pripravi njihovega govornega nastopa, hkrati pa je interaktivna predstavitev šibkejšim učencem omogočala potrebno podporo ob izvedbi nastopa ter pri vseh učencih zmanjšala tremo pred nastopanjem.

 

Učiteljica je povedala, da je bilo vsem učencem takšno delo všeč. Učencem pa je bila še posebej všeč tema govornega nastopa, ker so lahko v samo predstavitev vključili svojo domišljijo, ter prosto iskali slikovni in drugi material po svoji izbiri. »Prav tako pa je bila predstavitev koristna za usvajanje in utrjevanje novega besedišča in spodbujanje spontanega govora učencev v tujem jeziku,« dodaja učiteljica.

 

Generacija osmih razredov, pri katerih je učiteljica izvedla to aktivnost velja za zelo živahno in disciplinsko problematično. Kljub temu pa so »učenci ves čas aktivno sodelovali pri aktivnosti, saj jim je uporaba tablic blizu,« še doda učiteljica.

 

Učiteljica slovenščine Anita Babič pa se je pri oblikovanju svoje rešitve osredotočila predvsem na spodbujanje vsakdanjega dvo- oz. več-govornega sporočanja in sodelovanja med učenci.

 

Učiteljica Antia Babič je pred tem pri pouku občasno že uporabljala tablice ali pametne telefone učencev, saj je bilo tablic na šoli premalo. Telefone in tablice so pri urah učenci najpogosteje uporabljali za iskanje informacij, podatkov, iskanje gesel po slovarju slovenskega knjižnega jezika, pripravo govornih nastopov ali reševanje nalog iz književnosti, pri katerih so na spletu iskali podatke o avtorjih.

 

Tokrat pa se je odločila za uporabo aplikacije Toontastic, aplikacije za pripovedovanje zgodb. Aktinost je testno izvedla v 6. razredu, kjer so učenci zelo različni med seboj, predvsem po sposobnostih, poleg tega jih je zelo težko motivirati za delo.

 

Pred izvedbo aktivnosti so se v razredu pogovarjali o pravljici Grdi raček, ki jo vsi učenci poznajo. Pogovarjali so se o različnih pogledih na to pravljico, med drugim tudi o sprejemanju drugačnosti. Nato pa so učenci v aplikaciji Toontastic oblikovali svojo zgodbo na temo sprejemanja drugačnosti, kjer so morali upoštevati dramski trikotnik in likom iz zgodbe posoditi svoj glas. Učenci so delali v manjših skupinah, razmisliti so morali o vsebini, obliki, osebah in dvogovorih. Za pripravo zgodbe so imeli na voljo 50 minut. Na koncu so izdelane animirane zgodbe predvajali tudi svojim sošolcem in se o njih pogovoarjali. Poskušali so zgodbe analizirati, kaj je bilo dobro in kako bi jih lahko še izboljšali.

 

Učiteljica pove, da so bili učenci navdušeni nad takšnim delom. »Bili so zelo motivirani in radi so delali. Pokazala pa se je tudi njihova kreativnost pri interpretiranhu zgodbe in razvoju samih likov, ki so nastopali v zgodbi. Nekateri izdelki so bili zelo dobri, predvsem pri boljših učencih, ki so dodelali vsebino. Presenetili pa so me učenci, ki po sposobnostih ne izstopajo, vendar so se naloge lotili zelo kreativno.«

 

Po mnenju učiteljice tovrstni način dela predvsem pozitivno vpliva na učence, ki imajo sicer pri rednem pouku tremo in zadržke pri prostem govoru in ustnem sporočanju. Posoja glasu animiranim likom ter skrbno načrtovanje govora in scenarija namereč vsem učencem omogoča sproščeno vadbo različnih oblik sporočanja.