Skip to main content

Uporaba tablic in spletnega dnevnika (e-listovnika) za lažje formativno spremljanje učencev in boljšo inkluzijo otrok

GP2

Za uresničevanje diferenciacije in inkluzije pri pouku, je osredotočenost na učence bistvenega pomena. Ena izmed najboljših metod za sprotno spremljanje napredka učencev pa je prav formativno ocenjevanje, ki omogoča učencem, da si sami zastavijo učne cilje in s pomočjo jasnih in natančnih povratnih informacij učitelja napredujejo v skladu s svojimi sposobnostmi. Spremljanje napredka učencev pa jelahko veliko lažje in bolj transparentno s pomočjo tablic.

sola

Na Osnovni šoli Rače iz Slovenije v sodelovanju z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije že tretje leto izvajajo inovacijski projekt “Uporaba tablic in spletnega dnevnika v osnovni šoli”. S projektom želijo:

  • posodobiti vzgojno-izobraževalno prakso na šoli,
  • pri učencih želijo spodbuditi motivacijo za delo in jih voditi do usvajanja novih, drugačnih uporabnih (digitalnih) znanj,
  • preveriti uporabnost tablice in spletnega dnevnika za izvajanje formativnega spremljanja ter vplivati na izboljšanje inkluzije.

Vodja projekta Ksenija Pečnik, učiteljica angleščine, pove, da so se skozi njihovo prakso tablice, skupaj z e-listovniki, ki so osnova za povratno informacijo, izkazale kot prvovrstno orodje za formativno ocenjevanje. “Za formativno spremljanje morajo učenci vedeti, kaj se bodo učili in nato sami določijo cilje, ki jih želijo doseči. To poteka brez tablic. Pri izdelovanju najrazličnejših izdelkov pa imajo glavno vlogo tablice.”

https://lh6.googleusercontent.com/yG-4APYr2MKA7mMEo-DVXbJwT1MKgHVbmAI2ubHpoRbyMEQFC-E9eM8arl8ZEpnRmaItwJpKThVdOc2U4sthR-MEKk6Fts5uRwfU0q8HJCgTXlr2h4W8dLVwNtDiN-ve_p8l_WvcSGz3r38skw

https://lh3.googleusercontent.com/rG5BDLHzbWbxFwJ95lccMsEfPN9Mxl5ATHslMqNG_yLwWbF9qk4bDXl7IM-Nt9Y_t74sBKQ63aEvMWlFHQvSyFj4WGZ5KwdrrCrPkzaCIrj7paxBZcE9Gj8C6etCkHz7VzXPl3aWj0L67gv8QQ

Učenci namreč s pomočjo tablic in raznovrstnih aplikacij izdelujejo različno obsežne in kompleksne izdelke, kot so:

  • filmi/videi (Viva Video, Slideshow Maker)
  • zvočni posnetki,
  • pisma,
  • besedni oblaki (Word Cloud, Word Art),
  • interaktivne zgodbe (Draw My Story, ThingLink)
  • predstavitve (Prezi – http://prezi.com)
  • govoreče like,
  • zgodbe v slikah,
  • ipd.

Učiteljica določi temo, vsebinske poudarke in aplikacijo (le-to izbere glede na vsebino, namen in cilj), ter ustno in pisno poda navodila, ki so za vse enaka, med tem ko učenci sami zase odločijo, kako obsežen in poglobljen bo njihov končni izdelek. Kriterije, ki vplivajo na končno oceno, izdela skupaj z učenci. Te zapišejo na tablo (koliko slik, drsnic ipd. mora imeti izdelek, koliko novega besedišča mora obsegati, katere slovnične strukture mora zajemati, besedilo mora tudi biti pravopisno ustrezno, saj imajo na voljo spletni slovar, ipd). Vsa navodila in kriteriji pa so učencem vedno na voljo tudi na posebni spletni strani šole, za dodatna pojasnila pa je učiteljica prav tako dosegljiva tudi preko elektronske pošte.

https://lh6.googleusercontent.com/tK8PbN1JGE2GOxTeatB12EYRBwi98Xej7nVBTuwppjwqfc9xcpJRvW22hmZpTY6C1s0iJroYdGvCIXjoQ27g7vMfq_Xd74Kzn_3Z-kJDXPqpO_lxS7bIJtfGf0s4x8-P6atDR9Y52Ibg8w2tLQ

Kdor želi lahko dela individualno, v parih, ob pomoči učiteljice ali v skupini. Učenci, katerim ne uspe izdelati izdelka v podani aplikaciji, lahko nadaljujejo tudi z drugo aplikacijo in ustvarijo izdelek druge vrste (npr. fotografijo namesto videa; če nekdo jeclja, mu ni potrebno posneti govora, ampak samo opiše temo). Pri delu si lahko učenci pomagajo z internetom, e-slovarjem, zemljevidi ipd. »Razumeti moramo, da ima vsak otrok svoja močna in šibka področja. S pomočjo tablic, ki so med učenci priljubljen pripomoček, delajo in se učijo z večjo zavzetostjo, in sicer na tak način, kot ga zmorejo.”

https://lh3.googleusercontent.com/kq6WdDs8-1cdbBSec8qz-nAFpi7JP-fYJ-AOWsJ09ZvmLpP73P0d2aaCZY09EQdzOmZ7fajq7RR_t9-pRSjYU0xv0old5TO1GbVF3GHRHqX4vN7zepiP1IXkU6GebD15aHhzejuBRVVvUiJQwg

https://lh6.googleusercontent.com/pNL8NjGjzDePWmAVHsQIzZFwb4NZfwt6tUkCagzkreaqdUEmKBAzqm2ktis2-Nyt-nIRqM6n3vss8dSLDo45FEDjv5kgRj7Fsmbw20Ehgfsi-IJaWvgICbi22WWsFCLrEYTQug6KHY-rq7WThg

Vsak učenec si s pomočjo Googlovega računa na začetku šolskega leta ustvari tudi e-listovnik v aplikaciji Padlet, kamor nato shranjuje vse izdelke, ki jih izdela tekom učnega procesa. S pomočjo e-listovnika učiteljica nato čez celotno šolsko leto spremlja napredek in dosežene cilje vsakega učenca ter mu sproti daje povratne informacije oz. komentarje na njegove izdelke, tako da jih lahko izboljša. Povratne informacije učenci prejmejo pretežno ustno oz. po želji tudi preko elektronske pošte. V primeru e-kvizov (Kahoot, Socrative), ki jih uporabljajo predvsem za ocenjevanje bralnega razumevanja, pa dobijo učenci povratno informacijo tudi preko tablic.

https://lh5.googleusercontent.com/W9GSLIAw0vvt-Rjg9YWPHCFQ6eY06RJLW2sQw__p4fDAgXJFGS6atfbOM4cXYYU_9hwEQFBIuIJ0SgG93LssDaHVKOV4pCYDyFcmQ4skOU2lUW6DnzDCh0VYlXELMXwhTWizTRwf-nOa75s1Dw

Sicer pa je vloga učitelja pri tovrstnem delu omejena bolj na moderiranje in usklajevanje učenja. Gre namreč za učenje z raziskovanjem in sodelovanjem, kjer se spodbuja kreativnost in kritično razmišljanje učencev. Pouk je bolj dinamičen, saj ga sooblikujejo učenci s svojimi predlogi in izvirnimi rešitvami problemov. Samostojno in kreativno reševanje problemov jih motivira, omogoča jim razvoj samostojnosti in jih navaja na vztrajnost. Učitelj vpliva na celostni izobraževalni proces in dogajanje v njem, hkrati pa deluje tako, da je v ospredju učenec, sam pa mu nudi stalno strokovno podporo.


“Zelo pomembno pa je tudi, da učenci sodelujejo med seboj. Nekdo je dober v tehnologiji, nekdo pa v jeziku in se dopolnjujeta. Pri nas se je izkazalo, da na primer Romi zelo dobro obvladajo mobilne telefone in so pri takšnem delu veliko uspešnejši. Hkrati pri delu sodelujejo z na splošno uspešnimi učenci, ki pa niso toliko spretni s tablicami,” opiše Pečnikova vpliv tovrstnega dela na inkluzijo učencev v razredu.


Tovrstno delo pa po besedah Pečnikove najbolje naslovi tehnično bolj usposobljene, spretnejše učence, ki veliko brskajo po internetu in imajo tudi svoje vire informacij, učence, ki radi igrajo igrice, pa tudi vse, ki se radi igrajo, saj se jim zdi takšen način dela kot igra. “Hkrati je tovrstno delo primerno tako za slušne, vidne kot kinestatične tipe učencev, saj lahko s tablicami nagovorimo vse tipe. Prednost takšnega dinamičnega dela zaznavam tudi pri motorično nemirnih učencih. Manj ustrezno pa je takšno delo za bolj statične učence, ki najraje delajo po rutini, ki nimajo radi sprememb. Zbegani pa so tudi tisti s sumom na avtizem in zelo počasni učenci,” pove Pečnikova.


Ksenija Pečnik na šoli poučuje angleški jezik od 6. do 9. razreda. V 8. in 9. razredu se izvaja nivojski pouk, medtem ko sta 6. in 7. razred heterogena. Tablice so na šoli kupili s pomočjo sponzorja, lokalnega podjetja, učitelji pa si jih med seboj izposojajo. Vsako leto vodja projekta, učiteljica angleščine Ksenija Pečnik za sodelavce pripravi tudi izobraževanje na to temo, vendar pa trenutno pri pouku tablice še vedno uporablja le nekaj učiteljev.

https://lh4.googleusercontent.com/epXehHzvPogb7sgkSNs8jOKglk4-h-mYQla8Infn9MvuguIRmKiwku88sPAs2-EFHRb9FhhrF37QwPERd_DVOH5uS-TwBXToRyMZKng_P7NP_lmY7P_T-aaHrQMmFJZkY13yeUk10BFhPcFgiA https://lh6.googleusercontent.com/GpYH2yrkiixptH7865mGSPAhofURL0SDT3vbvf9CPklPymsZFnCDtU1R7kTgPD4RFXQp5w37Vqfse5TosZOiBE0VTPom0o8YOUprQNm0eOS9c7yt1zwZlkLESN8Zn0JtgO9APDmTkaXa3beoTA